ZGODOVINA

Ko so za občinski praznik nekdanje občine Šmarje pri Jelšah septembra 1976 položili temeljni kamen za nov kulturni dom v Šmarju pri Jelšah, so bile priprave na gradnjo še v teku. Vendar je zagnanost gradbenega odbora, ki ga je vodil g. Karel Andrenšek, znani šmarski veterinar in v tistem času predsednik Krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah, vodila k velikemu cilju – imeti sodoben in funkcionalen kulturni dom. To jim je v dobrih dveh letih, od položitve temeljnega kamna, tudi uspelo. Za državni praznik Jugoslavije, 29. novembra 1978, je Šmarje dobilo prostore za kulturno ustvarjalnost, kakršnih daleč naokoli ni imel nihče. Kulturni dom, zgrajen po načrtih arhitekta Janeza Anderluha, sina znanih šmarskih kulturnih ustvarjalcev Amalije in Avgusta, ki je bil v 50-ih letih 20. stoletja tudi šmarski župan, je takrat zasijal v vsej svoji veličini in dal kraju svojstven pečat.

Poleg Karla Andrenška je bil v gradbenem odboru tudi tajnik KS g. Ivan Kidrič in vodja financ g. Ivan Pečnak. Izjemno pomembno je bilo tudi sodelovanje s takratno občinsko in kulturno skupnostjo, ki jo je vodil g. Franc Drobne, in Občino Šmarje pri Jelšah, ki sta jo vodila predsednik skupščine občine g. Darko Bizjak in predsednik izvršnega sveta g. Franc Mlakar.

Šmarsko kulturno društvo Anton Aškerc je tako dobilo nove pogoje za delo, ki so jih naslednji dan po otvoritvi upravičili z uprizoritvijo drame Bratka Krefta Celjski grofje v režiji g. Jožeta Jakoša. Ta uprizoritev, ki je doživela izjemne uspehe, pa je dala zagon mladim gledališkim ustvarjalcem ter drugim kulturnim skupinam za aktivno delo na področju kulture.

Takoj po izgradnji doma je bil iz stare kinodvorane preseljen tudi kino, ki je zlasti v 80-ih letih prejšnjega stoletja izjemno uspešno deloval pod vodstvom g. Cacija Cerjaka. Leta 1981 so v kulturnem domu začeli organizirati tudi gledališki abonma, ki deluje še danes. Od takrat je šmarski kulturni dom gostil izjemne kulturne ustvarjalce, in sicer dramske igralce, glasbenike, likovnike, literate, in je tako oblikoval kulturno podobo kraja in občine. Uspešno podobo kulturnega poslanstva pa sta dajala tudi Knjižnica in Radio Šmarje pri Jelšah, ki sta v domu dobila svoje prostore.

S kulturnim domom je do leta 2003 upravljala Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah, od tega leta dalje pa z njim upravlja JZ Knjižnica Šmarje pri Jelšah.

REKONSTRUKCIJA KULTURNEGA DOMA ŠMARJE PRI JELŠAH V LETU 2013

Z deli na projektu »Rekonstrukcija Kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah« je Občina Šmarje pri Jelšah začela sredi maja 2013 in jih zaključila do konca meseca novembra. To je ena izmed največjih investicij Občine Šmarje pri Jelšah v zadnjih letih.

Kulturni dom v Šmarju pri Jelšah je bil zgrajen leta 1978. V objektu je dvorana s 300 sedeži in večnamenski prostor – mala dvorana s 120 sedeži, nekoč pa so bili v njem tudi prostori, ki sta jih uporabljali KS in Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Skupne notranje površine v objektu merijo 3.000 m2. Po več kot 30-letni intenzivni uporabi je bil del objekta potreben temeljite obnove. Sodobno izvajanje številnih dejavnosti kulturnega doma je bilo ovirano zaradi iztrošene opreme in odrske tehnike, zastarele scenske tehnike, neprimernega dostopa v zaodrje, slabe akustike ... Prihajalo je do velikih toplotnih izgub, prav tako pa v objektu ni bilo klimatizacije. Izhoda iz dvorane nista ustrezala zahtevam požarne varnosti, na kar je požarni inšpektor večkrat opozarjal.

V rekonstrukcijo – prenovo je bilo zajetih skupno 553 m2 obstoječih prostorov, dozidanih pa 220 m2.

Načrtovana vrednost investicije, ki jo je občina uvrstila v Načrt razvojnih programov od leta 2012 do 2016, je znašala 1.682.000 eurov. Investicija je bila finančno zaključena v letu 2014. Končna vrednost investicije je znašala 1.430.000 eurov, kar je 252.000 eurov manj od ocenjene vrednosti. Za izvedbo investicije so pridobili nepovratna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 822.822 eurov.

Lahko rečemo, da je Občina Šmarje pri Jelšah v celoti dosegla cilj investicije, to je posodobitev obstoječih prostorov in zagotovitev boljših pogojev za izvajanje kulture v naši občini. Upravljavec kulturnega doma je Knjižnica Šmarje pri Jelšah, ki poleg knjižnične dejavnosti izvaja tudi dejavnosti kulturnega doma, postala pa bo tudi upravljavec novozgrajenega Muzeja baroka.

Kaj je doprinesla obnova kulturnega doma?

OBNOVLJENA ZGORNJA DVORANA

• nove talne obloge, zavese, stoli, stenske obloge, požarni izhod vzhodni strani, nova vhodna vrata;

• izboljšanje ogrevanja, nov je sistem prezračevanja in klimatizacija;

• skorja v celoti obnovljene električne instalacije;

• zgrajeni požarni izhodi, požarne stopnice, odvod dima, požarna zavesa med odrom in dvorano,

• povsem obnovljena odrska in scenska tehnika, nova scenska razsvetljava in ozvočenje dvorane;

• urejen dostop za invalide v zgornjo dvorano in urejene sanitarije za invalide;

• obnovljeni pomožni prostori in sanitarije;

• delno obnovljena spodnja dvorana (klimatizacija, prezračevanje, nova vhodna vrata);

• obnovljena streha, zamenjana strešna kritina, nov strelovod;

• delno zamenjana okna, prebarvana fasada;

• obnovljena kabina za izvajanje tehnične službe za izvajanje predstav, kina in prireditev;

• nabavljena nova oprema za ozvočenje dvorane in scenska razsvetljava.

DIGITALIZACIJA KINA in 3D KINO

• nova je kino oprema (digitalni kinoprojektor in sistem za predvajanje 3D vsebin).

NA NOVO ZGRAJENI TRIJE PRIZIDKI

• V prizidku na južni strani so povečani prostori zaodrja in prostori za klimatizacijo ter urejen dostop v zaodrje. V prizidku na vzhodni strani so na novo zgrajene požarne stopnice in urejen vhod. Prizidek na severni strani pa ima funkcijo vetrnika, informacijske niše in garderobe.

KULTURNICA

• V prostorih, ki jih je še pred rekonstrukcijo uporabljala Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah, je urejena »Kulturnica«, ki služi kot interni lokal v času prireditev, hkrati pa tudi kot prostor za organizacijo manjših kulturnih dogodkov.

Kulturni dom Šmarje pri Jelšah je osrednji kulturni center na območju Obsotelja in Kozjanskega, saj pod svojo streho združuje vrsto različnih kulturnih dejavnosti: knjižničarstvo, gledališče, kino, glasbeno dejavnost, likovno-razstavno dejavnost, univerzo za tretje življenjsko obdobje, kulturne dejavnosti za otroke in mladino.

V domu se odvijajo literarni večeri, predstavitve knjig, potopisna predavanja, srečanja z ustvarjalci na področju literarne, likovne, glasbene in drugih kulturnih dejavnosti, študijski krožki, koncerti različnih glasbenih zvrsti (resne glasbe, zborovske glasbe, glasbe v izvedbi pihalnih godb in orkestrov, zabavne in narodno-zabavne glasbe, gostujočih ansamblov, itd.)

V domu radi organizirajo strokovna predavanja in srečanja različne delovne organizacije, zbornice, zadruge, društva, saj lahko srečanje izkoristijo tudi za druženje in pogostitve v spodnji dvorani.