Muzej baroka Šmarje pri Jelšah

Matej Vrečer

Muzej baroka, odprt avgusta 2015 (uradna otvoritev 10. junija 2016),  se navezuje na baročno Kalvarijo, ki se vije iz Šmarja pri Jelšah do cerkve sv. Roka na bližnjem hribu. Ponuja stalno razstavo 43 originalnih, več kot 260 let starih lesenih skulptur iz kalvarijskih kapel, s pomočjo video projekcije pa obiskovalca popelje tudi na ogled petih najlepših baročnih cerkva Obsotelja in Kozjanskega.

V muzejski postavitvi so kipi izvzeti iz konteksta skupin v kapelah, da lahko laže razumemo in dojamemo njihovo umetniško razsežnost. Originalne kipe lahko obidemo, se jih dotaknemo, si jih ogledamo in doživimo iz vseh zornih kotov, kar omogoča vpogled v kiparsko ustvarjanje v sredini 18. stoletja.

Avtorica muzejske postavitve je Meta Hočevar, utemeljiteljica sodobne slovenske gledališke scenografije in dobitnica številnih nagrad in priznanj. Je prejemnica Prešernove nagrade za življenjsko delo, s svojim delom pa se je proslavila tudi v tujini.

Hočevarjeva je sodelovala s projektantskim podjetjem Studio List iz Celja že pri načrtih za rekonstrukcijo župnijskega gospodarskega poslopja. Le-to je namreč s pomočjo evropskih sredstev za regionalni razvoj in sredstev Občine Šmarje pri Jelšah dobilo novo poslanstvo in postalo muzej.

Ker so bili kipi kljub obnovam v 19. in 20. stoletju resno ogroženi, jih je restavratorski center leta 1984 umaknil v svoj depo. Restavratorji so jih z metodo zaplinjevanja najprej zaščitili pred nadaljnjim škodljivim delovanjem insektov, nato pa so jih preventivno izdatno prepojili s sredstvom za preprečevanje nadaljnje okužbe z glivami in insekti.

Ob spremljanju obnove kapel v prvem desetletju 21. stoletja je stroka ocenila, da so lesene skulpture preveč pomembne pričevalke baročne dediščine, da bi bile, sicer restavrirane, vrnjene v kapele. Tako je bilo odločeno, da se v kapele namestijo kopije kiparskih skupin, originalni kipi pa naj bodo na ogled v muzejski postavitvi. Delo v kiparskih ateljejih restavratorskega centra je tako potekalo skladno s smernicami za nadaljnjo hrambo in postavitev originalnih kipov v muzeju ter izdelavo kopij, ki bodo originale nadomestile v kapelah.

Kopije kipov iz prvih sedmih kapel so izdelane po klasičnem postopku z odlivanjem dvokomponentne umetne smole, kopije kipov iz drugih kapel pa s STL-rezkanjem blokov visokokakovostnega poliuretana s polnilom.

Vodja konservatorskih in restavratorskih posegov ter postopkov izdelovanja kopij je bila restavratorka kiparka Nuška Dolenc Kambič, ki je z zagovorom teme o propadanju lesenih polihromiranih plastik v kapelah šmarske Kalvarije pridobila znanstveni naziv.

… Matej Vrečer (1702 – 1758). Bil je duhovnik, matematik in urar. Kot je dokazal s svojim delom in življenjem, pa tudi podjetnik. Leta 1737 je bil imenovan za župnika v Šmarju pri Jelšah, kjer je to službo opravljal do svoje smrti. V takrat že romarskem kraju se je Vrečer odločil postaviti za tisti čas izredno popularno Kalvarijo – kapele s prizori Jezusovega trpljenja. Kalvarijo v Šmarju je zgradil po vzoru Kalvarije v Gradcu, za njeno dokončanje pa je potreboval vsega deset let (1743–1753). Šmarska Kalvarija še dandanes velja za najučinkovitejšo baročno scensko postavitev na Štajerskem in širše.

Že okrog leta 1738 se je lotil tudi prenove cerkve sv. Roka in s tem ustvaril eno najlepših baročnih sakralnih notranjščin na Slovenskem. Cerkev so znotraj v celoti preoblekli s stopnjevanimi pilastri s štukiranimi kapiteli, strop in vsa ostenja pa so bogato poslikali in štukirali. Pri izdelavi izjemne štukature so najverjetneje sodelovali kakovostni bavarski oziroma wessobrunnski štukaterji (Wessobrunn velja za zibelko štukaterstva) in freskanta Jožef Weittenhiller in Jožef Anton Lerchinger.

Za celovito doživetje priporočamo ogled Muzeja baroka, Kalvarije in cerkve sv. Roka.